Javnost

Katere so novosti zakonodaje ZMVN-1?

Z novim zakonom ZMVN-1, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2018, se je prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega Geodetska uprava RS vsem nepremičninam v državi že od leta 2012 naprej določa posplošeno tržno vrednost. V primerjavi z ZMVN iz leta 2006, ki ga je presojalo ustavno sodišče RS, je z ZMVN-1 :

  • zagotovljena zadostna pravna podlaga za množično vrednotenje v zakonu (modele sedaj določa zakon, prej uredba),
  • nadgrajen je postopek sodelovanja vseh zainteresiranih v fazi oblikovanja modelov (strokovne javnosti, občin, lastnikov),
  • lastnikom je v postopkih množičnega vrednotenja omogočeno večje pravno varstvo, ki se kaže v nadgrajenih postopkih poprave vseh vrst napačno evidentiranih podatkov in možnosti uveljavljanja posebnih okoliščin.

Z uveljavitvijo teh ciljev v ZMVN-1 so odpravljene tudi neustavnosti, ki jih je Ustavno sodišče v letu 2014 ugotovilo pri ZMVN.

Povezave:
Katere so ključne spremembe v podatkih med ZMVN in ZMVN-1?

Zakon o množičnem vrednotenju predvideva nadaljnjo uporabo podatkov, ki so zbrani v registru nepremičnin. V preteklem obdobju se je način evidentiranja pri določenih ključnih podatkih spremenil (dejanske rabe delov stavb, površine prostorov, prenehanje vodenja nekaterih podatkov o kakovosti delov stavb). Te spremembe vključujejo tudi modeli vrednotenja, zato se bodo pripisane vrednosti posameznim vrstam nepremičnin tudi spremenile.

Pomembna sprememba je pri določanju vrednosti zemljišč, pri čemer je v ZMVN-1 dana večja veljava namenski rabi zemljišč, ki določa namen zemljišča (po ZMVN so se denimo stavbna zemljišča vrednotila glede na njihovo dejansko rabo), hkrati pa se ne uporablja več podatka o 'zemljiščih za gradnjo stavb', ker se po novem v registru nepremičnin ti podatki ne vodijo več. Podatke o namenskih rabah posredujejo občine iz svojih prostorskih aktov. Primarna uporaba namenske rabe za določanje vrednosti zemljišč je z vidika ocenjevanja bolj primerna, hkrati pa so v evidencah na voljo boljši podatki o namenski rabi kot leta 2006, ko se je uvajalo prvo množično vrednotenje (večje število občin ima sprejete občinske prostorske načrte - OPN-je). Ker posledično pri vrednotenju stavbnih zemljišč ne bo več upoštevana njihova dejanska raba, ampak podrobnejša namenska raba, se bo pripisana vrednost teh zemljišč močno spremenila.

Povezave:
Katere so ključne spremembe v postopkih med ZMVN in ZMVN-1?

Ključne spremembe v postopkih med ZMVN in ZMVN-1:

  • stroka, občine in lastniki imajo z zakonom določen postopek za sodelovanje pri oblikovanju modelov,
  • lastniki bodo lahko spremenili posplošeno vrednost svoje nepremičnine z dokazovanjem posebne okoliščine v upravnem postopku,
  • preverjanje modelov vrednotenja se bo izvajalo pogosteje, in sicer na 2 leti, indeksacija vrednosti pa se ukinja.
Katere so ključne spremembe v evidencah med ZMVN in ZMVN-1?

ZMVN določa dve evidenci množičnega vrednotenja nepremičnin: zbirko vrednotenja nepremičnin in evidenco trga nepremičnin. ZMVN-1 ohranja evidenco trga nepremičnin, zbirko vrednotenja nepremičnin bo zamenjala evidenca modelov vrednotenja, vzpostavlja pa se tudi nova namenska evidenca, in sicer evidenca vrednotenja. Obe novi evidenci bosta dostopni na Portalu MVN preko povezave www.mvn.e-prostor.gov.si. Po novem se bo pripis posplošenih vrednosti nepremičnin na podlagi modelov vrednotenja izkazoval v evidenci vrednotenja in ne več v registru nepremičnin (https://www.e-prostor.gov.si/).

Povezave:
Katere so ključne spremembe v modelih med ZMVN in ZMVN-1?

Po ZMVN je bilo 21 modelov vrednotenja, po ZMVN-1 jih je 17, nekateri so ukinjeni, nekateri združeni, nekaj pa je novih. Novost je, da se z novimi modeli ukinja uporaba podatka o neto in uporabnih površinah delov stavb, ki ju zamenjujejo podrobnejši podatki o različnih površinah prostorov, ki so evidentirani po zakonu o evidentiranju nepremičnin.

Z novim ZMVN-1 se ukinja model za zemljišča za gradnjo stavb, ker teh podatkov v registru nepremičnin ne bo več na voljo. Vsa zemljišča (razen pod stavbami, cestami, železnicami, vodna zemljišča) se vrednotijo po namenski rabi. Model za kmetijske in druge stavbe (model KDS) nadomešča prejšnje modele PND, PKO in PKZ, ki so sedaj združeni v enem modelu. Prav tako je ukinjen model za nepremičnine za izkoriščanje mineralnih surovin, nov pa je model za stavbe za turizem (model TUR).

V modelih, ki vrednotijo stavbe, je na novo oblikovan vpliv starosti na vrednosti (v vrednostnih tabelah ni več prilagojenega leta izgradnje, dodan je faktor obnov). Pri vrednotenju delov stavb, se vedno upošteva tudi njihova pripadajoča zemljišča, ki so po novem omejena na zemljišče pod stavbo (velikost fundusa – prej po ZMVN dvakratna velikost fundusa). Vsa ostala zemljišča (ki niso zemljišča pod stavbami) se vrednotijo glede na podatke o namenski rabi iz prostorskih aktov občin. Na enak način se vrednotijo tudi zemljišča parcel, na katerih stojijo hiše (dvorišča pri stanovanjskih hišah), ki so se po ZMVN vrednotile z modelom za hiše.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava