Lastniki

Kakšen je postopek za spremembo podatka o dejanski rabi zemljišč?

Geodetska uprava Republike Slovenije je pristojna za zapis dejanske rabe na parcelo, na podlagi podatkov, ki jih posredujejo pristojni in odgovorni upravljavci posameznih evidenc o dejanskih rabah (dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč, dejanska raba zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, dejanska raba vodnih zemljišč, dejanska raba poseljenih zemljišč). Pristojnost za vodenje in pravilnost podatkov je na strani posameznih upravljavcev evidenc. Pobuda za spremembo podatka o dejanski rabi zemljišča se v obliki obrazca posreduje na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki pobudo obravnava in jo morebiti odstopi v reševanje pristojnemu upravljavcu.

Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o dejanski rabi kmetijskih zemljišč?

Lastnik oz. vlagatelj pobude posreduje predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč z obrazcem na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki je pristojna za zapis posamezne dejanske rabe na parcelo (zapišeta se vrsta in delež dejanske rabe). Geodetska uprava Republike Slovenije zato najprej preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli.

  • Če se ugotovi, da so podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) skladni z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije odstopila predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vlagatelju pa posredovala obvestilo o odstopu vloge.
  • Če se ugotovi, da se podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) ne skladajo z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije vlagatelju posredovala obvestilo o možnih načinih ureditve podatkov o mejah parcele v zemljiškem katastru (ureditev meje ali lokacijska izboljšava). Pobudo vlagatelja pa bo posredovala tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo lahko vseeno preverilo pravilnost dejanske rabe kmetijskih zemljišč v izvorni evidenci.
Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o dejanski rabi gozdnih zemljišč?

Postopek je enak kot pri spremembi podatka o dejanski rabi kmetijskih zemljišč. Lastnik oz. vlagatelj pobude posreduje predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi gozdnih zemljišč z obrazcem na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki je pristojna za zapis posamezne dejanske rabe na parcelo (zapišeta se vrsta in delež dejanske rabe). Geodetska uprava Republike Slovenije zato najprej preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli.

  • Če se ugotovi, da so podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) skladni z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije odstopila predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi gozdnih zemljišč na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vlagatelju pa posredovala obvestilo o odstopu vloge.
  • Če se ugotovi, da se podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) ne skladajo z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije vlagatelju posredovala obvestilo o možnih načinih ureditve podatkov o mejah parcele v zemljiškem katastru (ureditev meje ali lokacijska izboljšava). Pobudo vlagatelja pa bo posredovala tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo lahko vseeno preverilo pravilnost dejanske rabe gozdnih zemljišč v izvorni evidenci.
Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o dejanski rabi vodnih zemljišč?

Lastnik oz. vlagatelj pobude posreduje predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi vodnih zemljišč z obrazcem na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki je pristojna za zapis posamezne dejanske rabe na parcelo (zapišeta se vrsta in delež dejanske rabe). Geodetska uprava Republike Slovenije zato najprej preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli.

  • Če se ugotovi, da so podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) skladni z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije odstopila predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi vodnih zemljišč na Direkcijo Republike Slovenije za vode, vlagatelju pa posredovala obvestilo o odstopu vloge.
  • Če se ugotovi, da se podatki o parceli v grafičnem delu zemljiškega katastra (katastrski načrt) ne skladajo z dejanskim položajem parcele v naravi, bo Geodetska uprava Republike Slovenije vlagatelju posredovala obvestilo o možnih načinih ureditve podatkov o mejah parcele v zemljiškem katastru (ureditev meje ali lokacijska izboljšava). Pobudo vlagatelja pa bo posredovala tudi na Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki bo lahko vseeno preverila pravilnost dejanske rabe vodnih zemljišč v izvorni evidenci.
Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o javni železniški infrastrukturi?

Zahtevek za uskladitev dejanske rabe ceste se posreduje z obrazcem. Obstajata dve vrsti obrazcev za posredovanje zahtev za uskladitev dejanske rabe železniške infrastrukture:

  • Zahtevek za uvedbo tehničnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca železnic, ki je SŽ-Infrastruktura):
    • Ta zahtevek se vloži, če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi železniške infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v zemljiškem katastru, ne ujema z dejanskim stanjem.
    • Upravljavec uskladi podatek z dejanskim stanjem kot spremembo podatkov v evidenci in o tem obvesti lastnika zemljišča.
  • Zahtevek za uvedbo upravnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca evidence dejanske rabe, ki je DRSI):
    • Če upravljavec v evidenci ne uskladi evidentiranega stanja z dejanskim stanjem v roku 60 dni po prejemu zahteve oziroma o tem ne obvesti lastnika zemljišča, lahko lastnik zemljišča pri DRSI zahteva uvedbo upravnega postopka za uskladitev evidentiranega stanja z dejanskim stanjem.
    • DRSI izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. Uskladitev se izvede na stroške pristojnega upravljavca. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se evidentira v evidenci.

Obrazci za ureditev podatkov o dejanski rabi železniške infrastrukture se posredujejo najprej na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli. Posebnost glede postopka spremembe podatkov o železniški infrastrukturi je v času poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin (oktober 2019). Ker v poskusni izračun vrednosti nepremičnin podatki o dejanski rabi javnih cest in železnic še niso vključeni (v zemljiškem katastru še ne obstajajo), se bodo vsi zahtevki, ki bodo v tem času posredovani na GURS, poslali neposredno na DRSI.

Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o občinskih cestah?

Zahtevek za uskladitev dejanske rabe ceste se posreduje z obrazcem. Obstajata dve vrsti obrazcev za posredovanje zahtev za uskladitev dejanske rabe cestne infrastrukture in sicer: 1

  • Zahtevek za uvedbo tehničnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca občinskih cest, ki je občina):
    • Ta zahtevek se vloži, če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi občinske ceste na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v zemljiškem katastru, ne ujema z dejanskim stanjem.
    • Upravljavec uskladi podatek z dejanskim stanjem kot spremembo podatkov v evidenci in o tem obvesti lastnika zemljišča.
  • Zahtevek za uvedbo upravnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca evidence dejanske rabe, ki je DRSI):
    • Če upravljavec v evidenci ne uskladi evidentiranega stanja z dejanskim stanjem v roku 60 dni po prejemu zahteve oziroma o tem ne obvesti lastnika zemljišča, lahko lastnik zemljišča pri DRSI zahteva uvedbo upravnega postopka za uskladitev evidentiranega stanja z dejanskim stanjem.
    • DRSI izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. Uskladitev se izvede na stroške pristojnega upravljavca. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se evidentira v evidenci.

Obrazci za ureditev podatkov o dejanski rabi za občinske ceste se posredujejo najprej na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli. Posebnost glede postopka spremembe podatkov o občinskih cestah je v času poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin (oktober 2019). Ker v poskusni izračun vrednosti nepremičnin podatki o dejanski rabi javnih cest in železnic še niso vključeni (v zemljiškem katastru še ne obstajajo), se bodo vsi zahtevki, ki bodo v tem času posredovani na GURS, poslali neposredno na DRSI.

Povezave:
Kakšen je postopek za spremembo podatka o državnih cestah?

Zahtevek za uskladitev dejanske rabe ceste se posreduje z obrazcem. Obstajata dve vrsti obrazcev za posredovanje zahtev za uskladitev dejanske rabe cestne infrastrukture:

  • Zahtevek za uvedbo tehničnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca državnih cest, ki sta DARS in DRSI):
    • Ta zahtevek se vloži, če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi državne ceste na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v zemljiškem katastru, ne ujema z dejanskim stanjem.
    • Upravljavec uskladi podatek z dejanskim stanjem kot spremembo podatkov v evidenci in o tem obvesti lastnika zemljišča.
  • Zahtevek za uvedbo upravnega postopka uskladitve dejanske rabe (zahtevek se naslovi na upravljavca evidence dejanske rabe, ki je DRSI):
    • Če upravljavec v evidenci ne uskladi evidentiranega stanja z dejanskim stanjem v roku 60 dni po prejemu zahteve oziroma o tem ne obvesti lastnika zemljišča, lahko lastnik zemljišča pri DRSI zahteva uvedbo upravnega postopka za uskladitev evidentiranega stanja z dejanskim stanjem.
    • DRSI izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. Uskladitev se izvede na stroške pristojnega upravljavca. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se evidentira v evidenci.

Obrazci za ureditev podatkov o dejanski rabi za državne ceste se posredujejo najprej na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki preveri kakšna je kakovost (točnost) grafičnega dela zemljiškega katastra (kjer se vodijo podatki o parcelah), od česar je odvisna tudi pravilnost zapisanega podatka o dejanski rabi na parceli. Posebnost glede postopka spremembe podatkov o državnih cestah je v času poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin (oktober 2019). Ker v poskusni izračun vrednosti nepremičnin podatki o dejanski rabi javnih cest in železnic še niso vključeni (v zemljiškem katastru še ne obstajajo), se bodo vsi zahtevki, ki bodo v tem času posredovani na GURS, poslali neposredno na DRSI.

Povezave:
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava