Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZIZUOOP, Uradni list RS, št. 152/20) v 30. členu določa, da bodo lastniki lahko vložili vlogo za uveljavljanje posebnih okoliščin po uveljavitvi nove Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, kar se bo zgodilo predvidoma v letu 2022.
V sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin se posplošene vrednosti vsem nepremičninam v Republiki Sloveniji določijo z modeli vrednotenja, in sicer na osnovi podatkov o nepremičninah, ki so za posamezne vrste nepremičnin, iz različnih uradnih evidenc, zbrani v evidenci vrednotenja.
Včasih ima posamezna nepremičnina poleg običajnih lastnosti še neko posebno lastnost, ki se v evidenci vrednotenja ne vodi in zaradi katere njena tržna vrednost izrazito odstopa od primerljivih nepremičnin v soseščini. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1, Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19) v tem primeru lastniku omogoča, da to lastnost uveljavi v postopku ugotavljanja posebne okoliščine in s tem zniža ali zviša posplošeno vrednost, ki je sicer določena z modeli množičnega vrednotenja. Da lahko govorimo o posebni okoliščini, se mora posplošena vrednost enote vrednotenja zaradi vpliva posebne okoliščine spremeniti za vsaj 20% oziroma v primeru nepremičnin s posplošeno vrednostjo nad 1 mio €, za več kot 200.000 €, ob utemeljenem predvidevanju, da bo vpliv posebne okoliščine trajal vsaj eno leto.
Posebne okoliščine so zlasti:
- mikrolokacija, na primer:
Hiša stoji na območju aktivnega zemeljskega plazu, ki ogroža njeno konstrukcijo;
Hiša stoji v prvi vrsti tik ob morju z odličnim odprtim razgledom na morje;
- kakovost, na primer:
Zelo slaba kakovost hiše (slabi materiali in neustrezno vzdrževanje), zaradi česar je njena tržna vrednost bistveno nižja od sicer primerljivih hiš enake starosti, velikosti, … v soseščini;
Zelo dobra kakovost hiše - vile (kakovostni materiali in izredna arhitektura), zaradi česar ima izrazito višjo tržno vrednost od primerljivih hiš enake starosti in velikosti, … v soseščini;
- poškodba, na primer:
Resna poškodba nosilne konstrukcije stanovanja, zaradi česar je bivanje v njem nevarno;
Kmetijsko zemljišče je zaradi erozije uničeno, zato pridelava na njem ni mogoča.
Najpogostejše posebne okoliščine, velikost njihovega vpliva in čas priznavanja, so določene v Prilogi 1 Pravilnika o posebnih okoliščinah, ki vplivajo na vrednost nepremičnin (Uradni list RS, št. 14/20, v nadaljevanju: Pravilnik PO).
Posebne okoliščine so lahko seveda tudi druge lastnosti, če izpolnjujejo pogoje iz 25. člena ZMVN-1.
Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine lahko vloži en ali več lastnikov nepremičnine. Vložiti se mora v pisni obliki na posebnem obrazcu (obrazec PO), ki bo na voljo na Portalu MVN ali na izpostavah Geodetske uprave RS. Za hitrejše reševanje predloga je zelo pomembno, da lastniki nepremičnin obrazec izpolnijo skladno z navodili in da se na obrazcu navedejo ter podpišejo vsi morebitni solastniki nepremičnine. Pozivi k dopolnitvi vloge in vabila ostalim osebam, ki imajo položaj stranke, namreč postopek zavlečejo, strankam in organu pa povzročijo dodatne stroške.
V predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine mora lastnik navesti pravilne podatke, v nasprotnem primeru stori prekršek, za katerega je predpisana globa.
Za vlogo se plača upravna taksa, ki je odvisna od števila parcel in delov stavb, za katere lastnik uveljavlja posebne okoliščine. Upravna taksa za vlogo znaša 4,50 € in za vsako parcelo ali del stavbe na predlogu še dodatnih 18,10 €.
Če lastnik uveljavlja posebno okoliščino, ki je navedena v Pravilniku PO, mora vlogi obvezno priložiti dokaze o obstoju posebne okoliščine. Če pa lastnik uveljavlja posebno okoliščino, ki ni navedena v Pravilniku PO, ali posebno okoliščino, ki je navedena v Pravilniku PO, a želi uveljaviti drugačen vpliv, kot ga ta določa, mora vlogi priložiti poročilo ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki dokazuje obstoj, vpliv in trajanje posebne okoliščine. Tako poročilo v času vložitve predloga ne sme biti starejše od dveh mesecev. Poročilo lahko izdelajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, imenovani na podlagi predpisov, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti ali sodni cenilci gradbene stroke, sodni cenilci kmetijske stroke ali sodni cenilci gozdarske stroke, ki so imenovani na podlagi predpisov, ki urejajo delovanje sodišč.
Lastnik nepremičnine mora v postopku uveljavljanja posebne okoliščine aktivno sodelovati. Obstoj posebne okoliščine mora dokazati na konkretni nepremičnini oziroma enoti vrednotenja. Prav tako mora dokazati, zakaj se njegova nepremičnina bistveno razlikuje od ostalih primerljivih nepremičnin v neposredni okolici in izkazati verjetnost trajanja posebne okoliščine v prihodnjem obdobju vsaj enega leta. V primeru, da se skozi postopek ugotavljanja posebne okoliščine ugotovi, da podatki v nepremičninskih evidencah ne ustrezajo dejanskemu stanju nepremičnine, bodo lastniki v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin pozvani, da te podatke uredijo.
Obstoj posebne okoliščine se ugotavlja po pravilih splošnega upravnega postopka. O predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine odloči Geodetska uprava RS, in sicer o:
Datum začetka veljavnosti vpliva posebne okoliščine je datum vložitve predloga za ugotavljanja posebne okoliščine oziroma datum izdaje upravnega akta, ki sproži postopek ugotavljanja posebne okoliščine po uradni dolžnosti.
Po dokončnosti upravne odločbe se posebna okoliščina vpiše v evidenco vrednotenja, posplošena vrednost nepremičnine pa se za čas priznanega trajanja ustrezno spremeni (zviša ali zniža). Posebna okoliščina ostane zapisana v evidenci vrednotenja tudi po koncu veljavnosti njenega vpliva. Zato se morajo lastniki zavedati, da bo podatek priznane posebne okoliščine javno dostopen tudi po prenehanju vpliva na posplošeno vrednost, tudi morebitnim bodočim kupcem nepremičnine.
Priznano trajanje posebne okoliščine je zakonsko omejeno na največ pet let, vendar lahko lastnik nepremičnine po preteku že priznanega trajanja vpliva posebne okoliščine vloži nov predlog z dokazili, če posebna okoliščina seveda še vedno obstaja. V primeru, da vpliv posebne okoliščine predčasno preneha – še pred koncem priznane veljavnosti, je lastnik nepremičnine to dolžan sporočiti Geodetski upravi RS najkasneje v 30-ih dneh, in sicer na način novega predloga, skupaj z dokazili in plačilom upravne takse.
Obstoj posebne okoliščine Geodetska uprava RS ugotavlja tudi po uradni dolžnosti (brez predloga lastnika). To se zgodi v primerih, ko drug državni ali občinski organ na podlagi predpisov izda upravni akt, s katerim za konkretno nepremičnino ugotovi okoliščine, iz katerih je mogoče določiti obstoj posebne okoliščine iz Pravilnika PO. Takšen upravni akt mora državni ali občinski organ, lastnik nepremičnine ali druga oseba Geodetski upravi RS poslati najkasneje v 8-ih dneh po njegovi pravnomočnosti.
V teh pojasnilih glede ugotavljanja posebnih okoliščin se za lastnike nepremičnin štejejo tudi upravljavci nepremičnin.
Pojasnila glede ugotavljanja posebnih okoliščin za enote vrednotenja pa se smiselno nanašajo tudi na posebne enote vrednotenja (to so bencinski servisi, elektrarne z električno močjo nad 50 kW ter marine in pristanišča), kjer se kot lastniki nepremičnin štejejo osebe, ki na posebnih enotah vrednotenja opravljajo dejavnost. Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine na posebni enoti vrednotenja se vloži na posebnem Obrazcu PO-PEV in pri tem se plača upravna taksa v višini 22,6 €.
Ob uporabi posplošene vrednosti nepremičnine v postopkih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi lahko predlog za ugotavljanje posebne okoliščine vloži tudi oseba, ki ni lastnik nepremičnine, če izkaže pravni interes, oziroma lastnik nepremičnine, ki predloga iz opravičljivih razlogov ni mogel vložiti pred presečnim dnevom, ki velja za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi. V takih primerih se šteje, da je bil predlog za ugotavljanje posebne okoliščine podan dan pred presečnim dnevom. Organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi, vlogo v tem delu odstopi v reševanje Geodetski upravi RS, ki v zvezi s predlogom izvede postopek ugotavljanja posebne okoliščine.